Šport me spremlja že od 6. leta, tako da je bil vedno del mojega življenja. Za CrossFit sem se odločil, ker mi ga je pred petimi leti predstavil sodelavec iz takratnega podjetja z naslednjimi besedami: »To moraš probat'. To je tebi pisano na kožo!« Očitno je dobro ocenil moj karakter in lastnosti (trma, vztrajnost, disciplina …), saj del tega še kako prav pride pri CF. Ko sem prišel na prvi trening, sem dobil naslednji dan takšno zakislitev mišic, da sem naslednjič prišel šele čez en teden, ko je vse skupaj popustilo. Pa sem mislil, da sem fit! In takrat se je rodila ljubezen, ki traja. CF predstavlja dodano vrednost v mojem življenju. Vsak dan mi sporoča, da zmorem, da lahko in da si meje postavljam sam.

Treninge v CFL doživljajo kratko rečeno – intenzivno. Všeč mi je, ker skrbijo ne samo za moje mišice, ampak tudi za moje kognitivne funkcije, saj si je treba zapomniti zaporedje vaj in število ponovitev, kar je zelo dober trening za možgane. Po naravi sem tekmovalen tip človeka in tukaj se lahko primerjam z mlajšimi ter starejšimi od sebe (teh je malo manj). Všeč mi je tudi, da me določene vaje prizemljijo in druge dvignejo, tako da sem vedno v ravnotežju.

Sam na CF-filozofijo gledam kot na nekaj, kar bom počel tudi v 70. in 80. letih svojega življenja. Dobrih učinkov vadbe je ogromno. Skrbi, da je srčno-žilni sistem v pogonu, krepi mišični tonus, ohranja raven testosterona, skrbi za trdne kosti, ohranja gibljivost, nizek odstotek telesnega maščevja, odganja depresijo, ohranja nasmeh ter voljo do življenja in krepi socializacijo, ki se mi zdi tudi zelo pomembna.

S treningi želim ohranjati svojo mišično maso in gibljivost. Enkrat bi se rad preizkusil tudi v tekmovanju CF Games Masters, vendar je moj čas nekje med 50. in 60. letom. Takšnega tekmovanja sem se že udeležil in moram priznati, da mi je bilo všeč, saj se moraš poleg tekmovalcev spopadati tudi s svojim egom in stresom, kar te lahko zelo dobro oblikuje za življenjsko pot.

Moj prvi stik s CrossFitom je bil v prvem letniku študija, ko smo imeli na voljo funkcionalno vadbo kot del športnih aktivnosti, ki jih je ponujala medicinska fakulteta. Skupino kolegov nas je ta princip vadbe zelo navdušil in zato smo preizkušali še ostale funkcionalne vadbe drugje. Prvič sem stopil v naš gym CFL, ko smo s kolegi preko spletne strani Kuponko kupili karto za Boot Camp. In tako se je začela pisati moja CFL-zgodba. Skupaj s kolegi smo zasedli zadnje večerne termine treningov CrossFita in kaj kmalu nas je ta tako pritegnil, da je bilo govora samo še o njem. Princip vadbe mi je bil takoj všeč, saj nas je vsak dan čakal nov WOD – nov izziv. Ker je v moji naravi, da dam vedno vse od sebe, sem počasi, a vztrajno napredoval do te mere, da sem se udeležil prvih tekem. CrossFit mi daje odlično možnost, da sem z vsakim treningom boljši, močnejši, hitrejši. Če te trening fizično izmuči, ti na drugi strani dá tako energijo, ki jo težko opišem, vem pa, da te zasvoji.

Vsi ti treningi in počeni žulji pa ne bi bili enaki brez neverjetnih ljudi, ki sem jih spoznal v gymu. V končni fazi človek ugotovi, da na CF ne hodi zaradi WOD-ov, temveč predvsem zaradi družbe. Brez smeha in heca na treningu bi bilo vse skupaj le vadba, ki jo moram oddelati, da grem zvečer brez slabe vesti v posteljo. Tako pa je v prvi vrsti druženje, poleg tega pa naredimo nekaj koristnega še za telo. Torej za dušo in telo.

Šport in gibanje mi pomenita veliko, če ne vse. Biti aktiven je pravzaprav del vsakdana, na katerega je moderni človek (ne)namenoma pozabil. Vesel sem, da sem našel vadbo, kot je CrossFit. Še bolj pa sem vesel, da sem tekom vseh treningov spoznal mnogo dobrih prijateljev in z njimi doživel nekatere nepozabne trenutke. Kajti CFL je ena velika družina prijaznih in veselih ljudi, ki radi kaj naredijo tudi za svoje telo.

Verjetno je res, kar pravijo, da čas kar leti, ko se imaš dobro. Tako me niti ne preseneti, ko pomislim, da sem članica CrossFit Ljubljana že več kot štiri leta. Glavni krivec je bila prijateljica Vesna, ko je en dan na kavi rekla: »Ej, pejt z mano, sem našla eno novo vadbo. Bo glih zate, se ful zgoniš na treningu.« In res, po vseh obiskih fitnesov in raznih vodenih vadb sem si rekla, to je to, to je nekaj zame. Sej je res, da je včasih težko, ko prideš na trening že ves utrujen od celega dneva v službi. Potem pa zagledaš vesele obraze vadečih in trenerjev ter kar pozabiš na vse dnevne težave in se posvetiš treningom, ki znajo včasih prerasti v prave komedije. Največja letošnja nadgradnja in izziv je zame pomenil prepis z Boot Campa na CrossFit. Tako imam spet veliko dela z usvajanjem novih elementov in preizkušanjem svojih meja. Da pa vseh dobrih stvari CrossFita ne bi bila deležna samo jaz, jih z veseljem delim s svojimi korenjaki v vrtcu. Do uteži še nismo prišli, vendar pa burpeeje delajo z večjim veseljem kot jaz.